Gmajna je velik prostor na Krasu, kjer se pasejo krave. Gmajna je od vseh vaščanov. Na gmajni raste brin. Gospod Francko nam je povedal, da raste brin tri leta; prvo leto cveti, drugo leto jagode ozelenijo in tretje leto dozorijo. Na Krasu so za božič okrasili brin, danes pa je to prepovedano, ker je zaščiten. V Trebčah so imeli pet gmanj, ki so jim pravili Prva, Druga, Treča, Cetrta in Peta gmajna. Na gmajni je bilo polno cvetic in trave, zato je bilo mleko dobro. Ker je bila trava kratka, je bilo tudi več modrasov.
Na njivah so nekoč rasli: krompir, repa, zelje, korenje, koruza ali "sargieta", pesa in drugo. Koruzo in peso so zrezali in dali kravam v škafe. Okrog njive so kosili in imeli seno za blago. Krave niso smele v njivo. Danes ne orjejo več.
Kal je kot majhna dolina polna vode. Krave so pred in po paši pile vodo iz kala. En kal je bil zunaj vasi in je danes posušen. Drugi kal je bil "Pr Fantaríce". Leta 1929 so otroci na kalu zanetili ogenj, ker je bila zelo mrzla zima. Kal je zaledenel in otroci so se drsali. Tudi na vaškem trgu, pred otroškim vrtcem, je stal kal. Pravili so mu "Luž'ca".
Vsaka hiša je imela hlev ali "štalo" za živino. Vsaka krava je imela svojo verigo. V jasi ali "jasla" so dali seno, da ga bodo jedle krave. V hlevu je bil ograjen prostor za telička. V tem prostoru so tudi shranjevali suho listje ali "stieljo". Poleti so dali na okna zavese ali mreže, da niso prišli obadi ali "obadci". Gnoj so nosili ven s samokolnico ali "kariolo". Dali so ga na dvorišče na kup.