Če je krava zbolela za slinavko, so morali poklicati živinozdravnika. Ta je povlekel jezik in pobral slino, ki se je cedila. Morali so očistiti hlev in potrositi živo apno. Kadar je ena krava poginila, je bila družina žalostna. V tistih letih so pazili, da ni krava poginila. Če je krava požrla en žebelj, so jo morali zaklati. Ko je krava imela "carbonchio " ali vranični prisad, je poginila in so jo morali zažgati. Če je poginila, so jo prišli iskat iz mesta. Imeli so masko in rokavice in so jo izvlekli iz hleva z vrvjo.
Trebenci so poklicali živinozdravnika, ki je stanoval na Opčinah. Pred 65. leti je bil zdravnik Apollonio. Potem je prihajal doktor Edi Križnič. Če je živinozdravnik ukazal, so morali kravo ubiti, preden je imela vročino. Padričarji so prodajali meso v mesnico Baša. ZAVAROVALNICA Na Padričah in v Bazovici je bila zavarovalnica tudi za Gropado in Jezero. Če je kdo moral zaklati kravo, so polovico sesekali in jo nesli v Bazovico. Vsak član je moral kupiti nekaj mesa. En četrt krave je šlo v Gropado in en četrt na Padriče. Tam so sesekali na kilo in vsak član je kupil meso. Če niso zaslužili dovolj, je zavarovalnica dala nekaj denarja družini. Zdaj ni več zavarovalnice, ker ni krav.
Med drugo svetovno vojno so v Trebčah kradli krave. Trebenski fantje so bili hitri in so prav kmalu našli ukradeno kravo, ki je bila že v klavnici ali "macelu" v Trstu. Pripeljali so jo živo in zdravo domov.
Nekoč je bilo na Krasu več revščine. Vsaka družina je imela krave. Veliko žensk je vsak dan prodajalo mleko v Trst. Mlekarice so nosile mleko tudi ob nedeljah, velikih cerkvenih praznikih in ob vsakem vremenu. Če je mlekarica zbolela, je šla sestra ali teta ali druga ženska iz družine. Z denarjem so kupovale nujne reči za dom in družino. K mlekaricam so prihajale druge ženske iz vasi, ki niso šle v Trst, a so dale mlekaricam mleko, da ga prodajo. Mlekarice so imele posebno izkaznico za prodajo mleka.