V preteklosti so mlekarice nosile mleko z jerbasom, ki so mu pravile "plenjer". Vanj so dale 2 ali 3 vrče mleka. Na glavi so nosile 20 in največ 25 litrov mleka. Preden so dale "plenjer" na glavo so si dale svitek, da jih ni bolela glava. Spretne mlekarice so nosile "plenjer" tudi brez rok.
Svitek je mehek obroč, spleten iz barvnih trakov. Svitek se je kmalu obrabil, zato so ga mlekarice ponavadi odvrgle. Ce niso imele svitka, so vzele naglavno ruto ali "fečou" in napravile zavitek. Ce je bil "fečou" tanek, so dale vmes malo trave ali sena, da je bil bolj mehek. Nekatere so ga pripravile z nogavico. Svitek so uporabljale tudi, ko so nosile škaf z vodo, zato da jih ni tiščalo.
Stari vrči so bili iz pločevine. Imeli so dulec, zato so jim mlekarice pravile "vrč z nusom". Ročaj in tablica sta bila iz medenine. Pokrov je služil, da se ni mleko polilo in da niso šle noter smeti. Tudi dulec je imel pokrovček z verižico. Starejši vrči so držali 10 litrov. Na vrčih je morala biti tablica z imenom, priimkom in bivališčem mlekarice. Take vrče je bilo težko očisiti. V vaseh na vzhodnem Krasu pravijo takemu vrču "lempa". Novejši vrči so iz aluminija. So višji, nimajo dulca in se dobro zapirajo. Taki vrči držijo 6, 20 ali 30 litrov. Tudi ti vrči so morali imeti tablico z imenom mlekarice.
 |
Najstarejši vrč z dulcem iz Lonjerja |